Zgodovina doma


Delavski dom Trbovlje je prav gotovo ena najbolj opaznih, zanimivih, mogočnih in lepih zgradb v mestu samem, Zasavju in Sloveniji. Dolga leta je bila tudi edina, ki je različnim skupinam umetnikov nudila takšne možnosti, kot jih ni nobena druga na slovenskem, zato je tudi razumljivo, da je vsem, ki so kadarkoli ustvarjali ali poustvarjali v njej, ostala v dobrem in prijetnem spominu in da se vanjo radi vračajo, pa naj so ali izvajalci ali obiskovalci.

delavski_dom_trbovlje_zgod1

Nastala je v predtelevizijskih časih, zato je v njej veliko prostora, na odru, v zaodrju, v obeh velikih dvoranah, v predavalnici in kadilnici, v kleti, v kletnih in pomožnih prostorih, v predverjih, pa še pred stavbo samo in za njo. V zgornje predverje gre z lahkoto petsto zabave željnih. Sodoben kino premore 356 sedežev. Glavna gledališka dvorana pa 434 sedežev.

delavski_dom_trbovlje_zgod2

Kljub svoji razsežnosti je z okoljem usklajena in je ravno prav skrita med obe glavni trbovljeski ulici in staro rudarsko naselje Njiva ter odprta proti trbovljeskem centru. Do nje je lahko priti in ni ga Trbovlječana ne Zasavčana, ki bi popotniku ne znal razložiti, kje je delavski dom, da je na pročelju imeniten mozaik Marija Preglja in pred njim skulpture Stojana Batiča in da bo danes tam prav gotovo kaj zanimivega.

Zgodovina

Leta 1903 so delavci pod vodstvom Jožefa Rinalda ustanovili svoj kozum. Nameščen je bil v Šuntajsovi hiši v spodnjem delu Petelinove vasi. Kmalu so ga morali zapreti, ker Rinaldo ni mogel plačati dveh vagonov moke. Zanj se je zavzel Ignac Sitter, med somišljeniki je zbral potreben denar, ga položil na sodišču in s tem dosegel, da so konzum lahko spet odprli. Po tem dogodku so delavci sklenili, da si zgrade svoj Delavski dom. Prva denarna podlaga zanj je bila vsota 5000 kron, ki jo je imel konzum v hranilnici.

Od Petra Groblerja so leta 1909 kupili stavbno parcelo, ki je nekoč pripadalaPavšarjevi kmetiji. V zemljiški knjigi so stvabno parcelo vpisali na imena: Ignacij Sitter, Franc Gradišek, Andrej Bravec in Janez Jeretin. Leta 1914 je bila posest prepisana na naslov Stavbne in gostilničarske zadruge Delavski dom. Poslopje je bilo zgrajeno leta 1910 (Loke 287). V domu so bili trgovina, gostilna in društveni prostori. Leta 1920 so mu prizidali dvorano za prireditve.

Leta 1954 so ga podrli, ker so pod njim gradili nov Delavski dom (otvoritev je bila 29.11.1956). Temu sta se poleg starega Delavskega doma morali umakniti tudi Povšetova gostilna in Zdolškova hiša. V Delavskem domu so bile od vsega začetka tudi druge dejavnosti:

– glasbena šola Trbovlje
– Revirska delavska univerza
– Radio Trbovlje
– sedež društev Svoboda center
– …