V rosi jutra in zavetju večera – Marko Pogačnik (26.1.2010)

Vabimo vas na otvoritev fotografske razstave Marka Pogačnika

V rosi jutra in zavetju večera

Otvoritev bo 26. januarja 2010 ob 18. uri.

Vsak, ki ga pritegne gornji naslov, se vpraša, kdo je človek, ki ga zanima jutro in hkrati človek, ki z veliko volje zre v večer. Kdo je ta človek, ki mu nista tuja niti jutro niti večer, človek, ki z veliko energije, optimizma in z veliko volje gleda na svet. Marko Pogačnik! Človek pri sedemdesetih letih (ki jih ne kaže niti šestdeset) zre s svojim fotografskim aparatom ta svet in s tega sveta na svojstven način trga spomine brez konca. V rosi jutra in v zavetju večerov je bil Marko že neštetokrat (res neštetokrat) v naravi in po svoje kradel njeno lepoto, kradel lepoto, kradel lepoto … Čeprav Gorenjec po duši in telesu (morda mu je pri tem pomagalo, da je tudi malo Štajerca, saj uživa s fotografskim aparatom ob Velenjskem jezeru), se je še kako potrudil ter prinesel in vnesel v našo zapuščino res lepoto fotografije. Marko Pogačnik ni brez razloga dobil naziv »mojster fotografije«, saj so njegove podobe iz narave, ujete na fotografijah, izjemno lep dokaz o tem, da je naša Slovenija čisto zares »božji dar«, ki se ga mnogi zaved(am)o šele ob gledanju njegovih posnetkov.

Kaj vse je na njih je težko opisati, saj je to nemogoče, si je pa vredno ogledati in zapomniti; zapomniti vsaj malo tega, kar nam Marko prikaže in ponudi. Marko je razstavljal res že velikokrat, a je vsaka nova razstava boljša od prejšnje, saj vedno znova najde v naravi čudovite stvari, ki jih posname s svojim fotoaparatom. V zadnjem času ga jezijo nova tehnika in novi pogledi na fotografijo, a kar nekako vztraja pri tem, da je potrebno fotografijo ohraniti izvirno in da je treba čim manj »vlagati« v njo. Meni, da je fotografija najboljša takrat, ko avtor vanjo vloži samega sebe ali pa morda še kaj več. Še nekaj je pri Marku Pogačniku vredno posebne pozornosti, in sicer, da svoje fotografije rad pokaže tudi drugim ljudem in skupaj z njimi uživa ob njihovem ogledovanju. Prav zato je imel že več kot sto petdeset skupinskih razstav, v prihodnje pa mu jih želimo vsaj še petdeset. Marku Pogačniku privoščimo še dolgo »dobro luč«, še veliko lepih fotografij naravnega okolja in veliko, veliko užitkov.

Damjan Kljajič