Javna razprava o podnebnih spremembah in varstvu okolja v Zasavju

Komentarji

1. Milivoj Radak says:

   10. June, 2009 at 10:42

   Akcija Evropske komisije:
   »Akcija za podnebje – Energija za jutri«, katere glavni namen je z organizacijo raznovrstnih dogodkov ozaveščati splošno javnost in različne ciljne skupine o nujnih ukrepih za varstvo okolja ter učinkovitejšo rabo energije, je tema o kateri je vredno razpravljati.
   Glede na nekoliko modificirane cilje javne razprave v Trbovljah, ki je po naslovu “javno razprava o podnebnih spremembah, varstvu okolja ter njihovih posledicah na zdravje ljudi v Zasavju, kot enem izmed okoljsko najbolj obremenjenih območij v Sloveniji” je videti razširitev namenov v smeri posledic na zdravje ljudi v Zasavju o čemer naj bi poročali predstavniki tega projekta, pa glede te tematike želim povedati sledeče:

   Sem član “Delovne skupine za izboljšanje kakovosti zraka v Zasavju “, ki deluje v okviru Ministrstva za okolje in prostor, v okviru našega delovanja smo obravnavali med drugim tudi poročila v projektu ZZv Ljubljana in Ministrstva za zdravje, in sicer “Od podrobnejše analize okolja in zdravja v Zasavski regiji do odpravljanja razlik v zdravju”,na naši seji dne 28.01.2009.Na predstavljena poročila smo imeli člani delovne skupine resne pripombe in mnenja, ki jih izdelovalci oziroma nosilci projekta ignorirajo in v javnosti predstavljajo “svoja poročila kot nesporne ugotovitve in zaključke,” ki pa so v resnici definitivno manipulativni, pomanjkljivi in zavajajoči, očitno z namenom “mobiliziranja javnosti” proti samo nekaterim industrijskim onesnaževalcem.Zanimivo je, da se cilja oziroma omenja le emisije snovi v zrak, drugih elementov in vidikov onesnaževanja okolja pa v teh “študijah ” ni zaznati.Poznavalci lokalnih razmer lahko takoj prepoznajo in ugotovijo kdo so dobri onesnaževalci in kdo so slabi onesnaževalci v lokalnem okolju.
   Tako po tej poti želim opozoriti na pripombe, ki sem jih podal na omenjeni seji delovne skupine, predvsem na poročilo o razširjenosti raka, ki so sledeče:
   RAZŠIRJENOST RAKAVIH BOLEZNI V SLO IN ZASAVJU (zaključno poročilo)
   Avtorji:
   ONKOLOŠKI INŠTITUT LJUBLJANA,
   EPIDEMIOLOGIJA IN REGISTER RAKA
   asist. dr. Vesna Zadnik, dr.med., specialistka javnega zdravja
   izr. prof. dr. Maja Primic Žakelj, dr.med., specialistka epidemiologije
   Tina Žagar, univ.dipl.ing.fiz.
   Datum 30.9.2008

   Pripombe na poročilo:

   V svojih zaključkih na straneh 29 in 30 so avtorji navedli:

   »Pri interpretaciji predstavljenih rezultatov pa se moramo ves čas zavedati, da mora med izpostavljenostjo dejavniku tveganja in nastankom raka preteči nekaj časa. Tako imenovana latenčna doba za nastanek solidnih tumorjev je med 15 in 20 let.
   Dejavniki tveganja, ki so povzročili rake, obravnavane v naši raziskavi, so tako delovali v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Kakšen je vpliv današnjih onesnaževalcev na zbolevanje za rakom, pa bomo lahko numerično ocenjevali šele v prihodnje.«

   Iz navedenega in iz preostalega dela poročila pa se da logično zaključiti sledeče:

   a)
   glede na zgornjo ugotovitev avtorjev je povsem evidentno, da glede možnega dejavnika tveganja – okolje – oziroma industrijskih virov onesnaževanja, ki naj bi imeli vpliv na nastanek raka, potrebno poudariti, da je ta dejavnik tveganja deloval v osemdesetih letih prejšnjega stoletja in eventuelno tisto obdobje je možno povezovati z podatki o raku danes;
   b)
   poleg navedenega je potrebno k zaključkov pristopiti ob dolžnem spoštovanju znanstvenih izsledkov glede dejavnikov tveganja in njihovega vpliva na nastavek raka po že podanih glavnih odpravljivih dejavnikih tveganja in in »teži« posameznega dejavnika (glej tabelo 1 na strani 5 tega poročila);
   c)
   navajanje v poročilu na strani 12 o najpomembnejših virih onesnaževanja pri čemer se avtorji sklicujejo na podatke iz let 2005 in 2006 in reducirajo vire na samo nekaj virov je zgrešeno in neutemeljeno, saj je število emisijskih virov v obdobju, ki naj bi bilo relevantno (osemdeseta leta prejšnjega stoletja) bilo drugačno in vse emisije so bile veliko večje. Tako med pomembnimi emitenti ni mestnih toplarn iz tistega časa, prav tako množice individualnih kurišč, da ne omenjamo, da takratnih podatkov avtorji te raziskave sploh niso obdelali niti analizirali. Torej ta raziskava sploh ne pokaže sistematike pristopa in obdelave ter analiz podatkov skozi čas ter trenda v ugotavljanju kvalitete zraka, posredno pa s to raziskavo želi prikazati emitente snovi v zrak kot povzročitelje stanj na področju spremljanja bolezni omenjenih v tej raziskavi. V tem je velika pomanjknljivost te raziskave.
   d)
   emisije v 2005 in 2006 in pa na več mestih parcialno prikazovanje posameznih emisijskih podatkov in »naključnega« navajanja nekaterih imisijskih podatkov samo dokazuje utemeljenost in kritičnost naših pripomb, še posebej glede emisijskih podatkov in posredne »korelacije« do vzrokov za nastanek raka.
   e)
   prav tako primerjanje Zasavja s Slovenijo ob nespornem vedenju, da je v Zasavju koncentrirane kar nekaj industrije, ki močno presega enako koncentracijo v Sloveniji je zelo sporno, saj bi se morali primerjati s primerljivimi področji (npr. Šoštanj), tako, da je po tem vidiku izvedena primerjava neustrezna in neprofesionalna,
   f)
   v delu raziskave pa avtorji poskušajo »statistično in znanstveno« vzpostaviti korelacijo med vplivi emitentov emisij (pa še to samo nekaterih) zrak in ugotovljenimi raki v Zasavju z izrisovanjem vplivnih krogov (do 2 km, do 5 km do 10 km) od posameznega vira emisij, kar je neutemeljeno.
   Prva velika napaka tega pristopa je v nepodpiranju te teze z relevantnimi podatki, ki bi bili v nespornem ugotavljanju stanja zraka (imisije) na obravnavanem območju skozi čas, enako velja tudi za emisije.
   Druga velika napaka tega poskusa določanja korelacij pa je v značilni naseljenosti področja Zasavja, saj je v območju od 2 do 5 kilometrov glavnina vsega prebivalstva (Trbovlje, Zagorje), do dva kilometra pa je neznaten delež prebivalstva v skupnem številu (glede na Lafarge in TET), kar nikakor ne prispeva k želji po vzpostavitvi korelacije.
   Tretja pomanjkljivost pa je v dejstvu zgrešenih primerjav glede potencialnega vpliva glede na dejavni vpliv okolja na nastanek raka (osemdeseta leta pr. st.)
   Četrta pomanjkljivost je v neupoštevanju različnih dejavnikov vpliva na nastanek raka in njihovo realno težo, ki je sicer v poročilu podana na strani 5 in ki jo podajamo:

   Poenostavljen seznam odpravljivih dejavnikov tveganja, ki največ prispevajo k umrljivosti zaradi raka, sta že leta 1981 objavila Doll in Peto (Tabela 1). Več kot polovico smrti zaradi raka povzročijo dejavniki, ki so povezani s posameznikovim življenjskim slogom. Ogrožajoči so predvsem tisti dejavniki, ki jih povezujemo z zahodnim načinom življenja: debelost, energijsko prebogata hrana z malo vlakninami ter sedeč način življenja skupaj z razvadami, kot so čezmerno uživanje alkoholnih pijač in kajenje. Raki, ki jih povzročajo ti dejavniki tveganja se lahko pojavijo praktično na kateremkoli organu, najpogosteje pa jih opazimo na debelem črevesu in danki, pljučih ter dojki. Poklicna izpostavljenost in onesnaženost okolja zavzemata šele 5. in 6. mesto na lestvici znanih nevarnostnih dejavnikov.

   Tabela 1. Seznam glavnih odpravljivih dejavnikov tveganja, ki prispevajo k umrljivosti zaradi raka (Doll R, Peto R. 1981).
   Dejavnik tveganja Delež med vsemi smrtmi zaradi raka
   Prehrana in telesna dejavnost 30
   Kajenje 16
   Infekcije 9
   Reproduktivni dejavniki in način spolnega življenja 7
   Poklic 4
   Okolje 1-4
   Alkohol 3
   UV sevanje in ionizirajoče sevanje naravnega ozadja 3

   g)
   kontradiktorno je v raziskavi to, da se v začetku opišejo dosedaj znani vplivi težkih kovin kot možnih dejavnikov raka in to na poklicno izpostavljenost in izpostavljenost prebivalstva .
   Iz teh navajanj se vidi, da ni vzpostavljene znanstveno relevantne korelacije med vplivi do sedaj znanih težkih kovin kot možnih dejavnikov raka, ki jo ta raziskava implicitno želi vzpostaviti za področje Zasavja, vendar teh implicitnih trditev ne utemelji.(Glej stran 5, 6 in 7 citiranega poročila)
   h)
   kontradiktorno je navajanje in omenjanje leta 2005 in 2006 in na tej podlagi »ugotavljanje« industrijskih virov onesnaževanja v Zasavju ob sklepanju v tem poročilu:
   Dejavniki tveganja, ki so povzročili rake, obravnavane v naši raziskavi, so tako delovali v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Kakšen je vpliv današnjih onesnaževalcev na zbolevanje za rakom, pa bomo lahko numerično ocenjevali šele v prihodnje.
   V tem ne vidimo potrebnega profesionalnega pristopa, ki bi bil pričakovan, da bi to poročilo bilo kolikor toliko profesionalno korektno.
   i)
   Značilen je tudi del sklepnega navajanja avtorjev : »Kakšen je vpliv današnjih onesnaževalcev na zbolevanje za rakom, pa bomo lahko numerično ocenjevali šele v prihodnje.«, ki dejansko pove, da je to poročilo zgolj numerično ali drugače rečeno »statistična obdelava«, ne pa resna znanstvena raziskava, ki bi imela strokovno težo in bi lahko bila prispevek k strokovnem ugotavljanju vzrokov in ustrezne korelacije s posledicami.

   Glede na dosedanje izkušnje s referenti projekta sem kot dejavni član skupine dolžan opozoriti na zelo enostranske in zavajajoče predstavitve nekaterih članov projekta, predvsem vodje projekta g. Vudraga, predstavljene v zgornjih pripombah, ki so zavračali vse argumente in utemeljene pripombe na njihova gradiva.
   Na koncu se lahko samo vprašamo: Kaj so pravi nameni tovrstnih zavajajočih predstavljanj in komu ter za katere namene kot takšni služijo?
   Lep pozdrav,